Več kot dve desetletji nazaj je bila kubanska glasba mednarodno skoraj pozabljena. Zaradi ameriške blokade ene zadnjih komunističnih držav na svetu je bil glasbeni trg za Kubance tako rekoč zaprt. A leta 1996 sta staknila glave izobražen in ambiciozen kubanski glasbenik Juan De Marcos González in direktor takrat še majhne londonske založbe World Circuit Nick Gold. »Dogovorila sva se, da bova v Havani posnela nekaj albumov kot posvetilo tradicionalni kubanski glasbi. Moj oče je bil pevec in zato sem poznal veliko glasbenikov starejše generacije. Večina jih je bila že v pokoju, zato mi je bilo v užitek, da sem jih lahko povabil k sodelovanju in jih vrnil v studio,« se spominja de Marcos, idejni oče, skladatelj, dirigent in aranžer enega najbolj odmevnih in najuspešnejših glasbenih projektov svetovne glasbe Buena Vista Social Club.
Že pred tem je sodeloval v glasbeni skupini Sierra Maestra, ki je prva na koncertih na Kubi obudila kubansko glasbeno tradicijo. Skupina je sodelovala tudi z legendarno pevko Omaro Portuondo. Druge mojstre kluba je de Marcos srečeval kar doma: »pianist Ruben Gonzalez in pevca Pío Leyva ter Manuel "Puntillita" Licea so bili očetovi kolegi. Compay Segundo je bil celo naš sosed in družinski prijatelj, od njega je oče kupil mojo prvo kitaro. Ibrahima Ferreja, ki je pred projektom za preživetje moral v Havani celo čistiti čevlje, pa nisem poznal, a je bil zame eden najljubših kubanskih pevcev.«
V znamenju zvoka big bandov in vzhodno-kubanske akustike
Nastali so trije prelomni albumi: »Prvi je bil v znamenju zvoka kubanskih big band orkestrov iz petdesetih, drugega pa je zaznamoval lahkotnejši, akustični zvok vzhodnega dela države. Prvi se imenuje Afro-Cuban All Stars A Toda Cuba le Gusta, drugi pa Buena Vista Social Club. Ker nam je ostalo nekaj sredstev, smo posneli še tretjega s pianistom Rubenom Gonzalezom.« Največji uspeh je seveda doživel z grammyjem nagrajen album Buena Vista Social Club, ki je po svetu prodal več kot 12 milijonov izvodov, vsi sodelujoči, kot so Omara Portuondo, Ibrahim Ferrer in Ruben Gonzalez pa so v prihodnjih letih postali mednarodno prepoznavne zvezde. Afro-Cuban All Stars, s katerimi bo de Marcos nastopil na Lentu, so »sprva v živo na koncertih izvajali glasbo obeh vzporednih projektov, leta 1998 pa smo zaradi številnih ponudb za nastope in mednarodne slave benda ločili.«
Združevanje generacij in tradicij kubanske glasbe
Danes Juan de Marcos v skupini Afro-Cuban All Stars združuje več generacij kubanskih glasbenikov, med drugim tudi svoji hčerki ter ženo, in kubansko glasbo vseh obdobij. »Nekoč sem bil jaz najmlajši član benda, zdaj so vsi ostali veliko mlajši od mene. A v užitek mi je igrati z mlajšo generacijo. Prihodnosti glasbe ne moreš bazirati na stari generacija, saj te skoraj več ni.« Skupina igra kar okrog 15 različnih žanrov, od sona do danzona.
»Gre za potovanje skozi kubansko glasbo, saj igramo vse od tradicionalnih do sodobnih žanrov. A pristop k izvajanju ostaja isti, kubanska glasba je z mano že vse življenje in to se ne bo spremenilo.«
Svojo vlogo vidi v varovanju in promociji te tradicije, zato ni čudno, da se ga je prijel vzdevek kubanski glasbeni ambasador. »Na Kubi nimamo zlata, nafte in urana. Imamo pa odlične cigare, odličen rum in odlično glasbo,« je povzel. In dodal: »Našo kulturo smo uspeli zadržati in razširiti po vsem svetu v zelo težkih časih, pod Američani in Rusi. Zato se ne bojim za njeno prihodnost.« Tudi za prihodnost benda se ne boji, saj je sam še kako vitalen, ko pa več ne bo mogel nastopati, pa že ima naslednici, ki jima popolnoma zaupa. »Staram se, na turneje ne morem več tako pogosto kot nekoč. Vse je odvisno od mojega zdravja. Ne vem, kako dolgo še bom lahko na odru, a še naprej se bom boril, da bom lahko igral kubansko glasbo. In ko več ne bom mogel, bosta nadaljevali moji hčerki.«
