Okrogla obletnica! Ja, letos pa bo res še posebej praznično. Jubilejni 30. Folkart, ki bo v okviru Festivala Lent 2018 spet privabljal staro in mlado, ponovno na velikem, plavajočem odru na Dravi, je mladenič, ki je z velikimi koraki dosegel svojih (prvih?) 30 let. Postal je velik; znan po vsem svetu, priljubljena ter želena destinacija mnogih tujih skupin. Vabljiv je, obljublja!
Zgolj za ceno Lente, festivalske vstopnice, bodo prišli na svoj račun vsi ljubitelji čarobnega, barvitega svetovnega ljudskega izročila. Da, samo z Lento, letos brez posebnih vstopnic.
Dva slavnostna koncerta ponovno na Glavnem odru na Dravi, otvoritev (v torek, 26. 6. ob 21.00) in slavnostni zaključek, z velikim ognjemetom kot darilom za nastopajoče in za Mariborčane (v soboto, 30. 6. ob 21.30).
Po Mariboru pa bodo ulični nastopi vrhunskih folklornih skupin z vsega sveta na ogled brez kakršnekoli vsopnine, seveda. V sredo, 27. 6. in v četrtek, 28. 6. dopoldan in v večernih urah, ter v soboto, 30. 6. dopoldan, ko se »pol Maribora« zbere na Grajskem trgu, bomo lahko spremljali na desetine nastopov folklornih skupin po centru mesta, po ulicah in trgih kot tudi v Mestnem parku. Vse skupaj bomo začinili z velikimi povorkami!
Folkloristi komaj čakajo na te nastope, razveseli jih množica ljudi, s katerimi se zelo radi družijo in jih tudi naučijo kakšen plesni gib, značilen za svojo kulturno tradicijo. Vsi po vrsti hvalijo čudovito mariborsko publiko.
Barvito bo, čudovito, glasno in strastno!
Izbrati skupine za jubilejno leto je bil poseben izziv; o, ja, bilo je pestro. Dolgotrajno in polno izzivov, na trenutke je vladala panika ... kaj pa, če katera skupina ne bo prišla? Skrb in negotovost vse do prihoda skupin je vsako leto enaka, vendar na osnovi izkušenj tudi obvladljiva. Ponovno bomo doživeli raznolikost, tako značilno za prebivalce našega planeta. Recimo skupina iz Argentine se nam je javila sama, saj so slišali za Folkart in bi želeli prikazati predvsem tango, ples strasti iz revnih četrti Buenos Airesa. Prihajajo izjemni, očarljivo ležerni Črnogorci, ki na vsakem koraku izžarevajo ponos in svoje aristokratsko poreklo. Z nami bodo afriški »levi« iz Kenije, ki nam bodo prinesli vroče ritme svojega črnega kontinenta; prišla bo tudi vrhunska skupina iz Peruja, ki goji skrivnostno kulturo Inkov. Republika Tuva je manj znan južnosibirski biser na meji z Mongolijo, od koder prihajajo pevci grlenega petja ter plesalci, ki ohranjajo tradicijo nomadskega življenja. Pozdravili bomo tudi vrhunsko skupino iz Srbije, ko bomo lahko znova podoživljali spomine na nekdanjo skupno državo. Seveda pa je na Folkartu vedno zastopana tudi naša Slovenija. Seveda bodo nastopali domačini, gostitelji skupin v času bivanja v Mariboru, neumorni člani Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora – brez njih ne gre. Pridružili pa se nam bodo tudi člani Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane, skupine, ki je nastopila že na prvem Folkartu.
Načrtovali smo, iskali, sestavljali mozaik in delali na polno, skozi vse leto in še kakšno prej, preden smo »zabetonirali« program in se lahko veselimo folklornih skupin z vsega sveta, ki bodo stopile na naš oder. Srečni smo, ko opazujemo vesele obraze ter sproščeno uživanje Mariborčanov, kot tudi obiskovalcev od drugod, ob vrhunskih predstavah folkloristov, srčnih ambasadorjev svoje izjemne, tradicijske kulture.
Srbija: Barvita, energična, močno zakoreninjena ljudska tradicija
Ansambl narodnih igara i pesama »KUD Sevojno«, Sevojno
Ko je bilo leta 1954 ustanovljeno kulturno-umetniško društvo Sevojno, so mnoge generacije dobile priložnost ukvarjati se z ljudskimi plesi, pesmimi in glasbo, saj je znano, da Srbi gojijo globoko spoštovanje do svoje kulture. Originalnost, raznolikost, udarni ritmi, lepota noš, nezgrešljiva iskrivost in veličina ljudskega življenja so temelj sleherne predstave folklornega ansambla, ki je gostoval po vsem svetu ter vsa leta svojega obstoja pobira najvidnejše nagrade tako v tujini kot doma, v Srbiji. Prav tako ohranjajo izvirnost pristnih ljudskih običajev in avtentičnost narodnih noš, saj so v njihovi zbirki tudi noše, stare preko sto let.
