Letošnji Festival je po predhodni ustvarjalni najavi ter prilagojeno temperaturo z vsem kulturnim pompom zavladal nad mestom ob Dravi. Na Festivalu je svoje glavno mesto spet našel plavajoči oder, ki je že prvi dan napolnil tribune z gledališko poslastico Labodje jezero. Hladen piš reke Drave jezamenjal skrivnostno jezero, oder v vodnem objemu pa dodal avtentičnost predstavi, ki je bila večkrat nagrajena z glasnimi ovacijami. Za harmonijo zvoka je že naslednji dan poskrbel spektakel več kot 100 članskega orkestra 100 violin: Romski sinfonični orkester iz Budimpešte. Neverjetno uigran orkester je vreme, ki je praktično nenehno grozilo z uvodnimi kapljami, neizprosno držal na vajeti vse do samega konca. Ob napovedi vsake nove kaplje je orkester zamenjal glavnega violinista, ki so družno odganjali nevihto z znanimi priredbami ponarodelih ruskih, avstrijskih, madžarskih in romskih skladb, med katere so stisnili celo melodijo »koliko kapljic, toliko let« ter s tem prežečo se nevihto res obrisali pod nosom.
»Tile fantje so naravnost fantastični! Poglejte koliko jih je in kako igrajo! Dajte vi meni raje povedati, kje si lahko nabavim njihov album,«
je po koncertu povedala navdušena obiskovalka Irena ter brez odgovora že hitela za orkestrom.
Oživela je tudi festivalska promenada, ki povezuje dogajanje ob dravskem nabrežju skozi zgodovino in dušo najprepoznavnejših mariborskih ulic, trgov in dvorišč s glasbo, predstavami in delavnicami s prečudovitim Art kampom v objemu narave mestnega parka. Slednji s svojim programom predstav in delavnic greje dušo in srca najmlajšim obiskovalcem ter obenem opozarja tiste starejše na prave radosti življenja. Te je skozi medij glasbe vsekakor prikazala tudi Katalenana Jurčkovem odru, katere melodije božajo težo naše biti in premikajo meje ljudskega izročila. Čar festivala je vsekakor imeti priložnost slišati in doživeti takšna izročila iz drugih držav od blizu in daleč, kar Festival s svojim jubilejnim program Folkarta pravzaprav šele napoveduje. Dobra izročnica je intimno vdušje srednjeveškega Sodnega stolpa, kjer je včeraj brazilska pevka Denise Dantas s svojim kvartetom vztrajala na medkulturnem dialogu z občinstvom in ga tudi dobila, čeprav večina obiskovalcev najbrž ni vešča potrugalščine. Pevka, ki živi med Novo in Staro Gorico, pozna tudi sumljivo veliko slovenskih besed pomembnih za preživetje, ki poleg vztrajnih pozivov na plesišče omogočajo tudi suvereno naročanje piva in čevapčičev.
»Na Lentu smo pozamezno že nastopili, v tej zasedbi pa skupaj igramo prvič. Počutimo se odlično, igramo v izjemnem ambietu z izjemnim zvokom, za spremembo od brazilske pa imamo celo točno publiko,«
se je po koncertu nasmihal kitarist Egon Boštjančič.
Prvrženci bolj udarniških zvokov so seveda na svoj račun prišli na Večerovem odru, kjer so ojačevalce in mojstre tonske tehnike v zadnjih dneh na rob mej možnega med drugimi potiskali Pankrti, Majke, legendarni britanski punk rokerji Bad Manners, danes pa jim zagotovo ne bo prizanašalo razdejanje Demolition Group. Festival seveda skrbi tudi za nočne ptiče z raznolikim after programom na večih prizoriščih Mladininega odru, Wentrinjskem dvoru, Minoritih ter Žičkem dvoru.
»Lent je neverjetno doživetje! Čutim se dolžno priti pokloniti festivalu z izjemnim ustvarjalnim nabojem in raznolikimi skupinami, za kar sem Mariboru neizmerno hvaležna,«
je povedala obiskovalka Katja iz okolice Ljubljane, ki Lent obišče prav vsako leto. Se vidimo na Lentu!
